zgodba

Matthias je mojster svoje obrti. Potrebujete »kultiviranega fanta«, s katerim boste očarali prijatelje? »Popolnega sina«, da bi naredili vtis na poslovne partnerje? Ali morda zgolj sparing partnerja za vajo iz prepiranja? Za vse to in še več lahko najamete Matthiasa. Čeprav vsak dan blesti v vlogi nekoga drugega, je biti to, kar je v resnici, njegov največji izziv. Edinstvena tragikomedija z odštekanim humorjem, ki povzame bistvo človeških odnosov

o filmu

»Koncept agencije za najem prijateljev spominja na nekaj iz distopične klasike, kot je Krasni novi svet. A tako kot številni težko verjetni razvojni dosežki 21. stoletja tudi ta ni fikcija, temveč resničnost.
Živimo v svetu, kjer je genetika tako napredovala, da lahko urejamo DNK. Nosimo prenosne naprave, ki poslušajo naše zasebne pogovore in nam na njihovi podlagi prikazujejo oglase. In kdo si je mislil, da bo Donald Trump postal predsednik? In to ne samo enkrat, ampak dvakrat? V tako zastrašujočem svetu ni presenetljivo, da ljudje iščejo tolažbo in občutek varnosti v
prijateljstvu. Prav tako ni presenetljivo, da so tisti brez takšnih vezi ali tisti, ki so nezadovoljni s svojimi družbenimi mrežami, pripravljeni za profesionalno različico tudi plačati. (…)
Tu nastopijo agencije za najem prijateljev. So logično nadaljevanje sveta, v katerem so spletne podobe posameznikov skrbno oblikovane, da bi v digitalnem prostoru ustvarjale vtis stila, priljubljenosti, zdravja, bogastva in uspeha. Najeti prijatelj je nekaj med »eskortom« in terapevtom, brez seksualnosti. Najeti prijatelj je samo družabni spremljevalec. Razlogi za najem so različni – od osamljenosti do potrebe po družbenem statusu. (…)
Ideja, ki se je porodila scenaristu in režiserju Bernhardu Wengerju, v novi tragikomediji Pav jasno pokaže, zakaj je koncept »najemi prijatelja« tako plodna podlaga za dramo. Ker je to še dokaj nov pojav, je to eden prvih filmov, ki se te teme loteva. Pav jo raziskuje z vidika najetega prijatelja.«

CATHERINE BRAY, producentka in filmskapublicistka

»Agencije za najem prijateljev sem odkril leta 2014, v nekem članku. Takoj sem vedel, da sem našel snov za celovečerni film. Ko je leta 2018 napočil pravi čas, sem odpotoval na Japonsko, da bi spoznal ljudi, ki delajo v teh agencijah. V zadnjih dvajsetih letih so agencije za najem prijateljev na Japonskem postale zelo priljubljene. Ljudi lahko najamete za kakršno koli vlogo hočete. Prvotni namen teh agencij je bil pomagati posameznikom, ki se soočajo z izolacijo in osamljenostjo, kar je na Japonskem zelo pereča tema. Toda pandemija covida-19 je pokazala, da je to globalen pojav, pri katerem ima digitalizacija pomembno vlogo. Sodim v generacijo, v kateri je vedno več plehkosti, samopromocija, ponos in želja po priznanju pa nas silijo, da v vsakdanjem življenju prevzemamo vloge. Na take agencije se obrnemo, da bi najeli nekoga, ki nam bo pomagal polepšati našo javno podobo ali s kom manipuliral. To izjemno fascinantno okolje ponuja dovolj prostora za bizarnost, s katero se rad ukvarjam. (…)
Želim ustvariti ravnotežje med avtorskim filmom in humorjem. Moj humor je subtilen, nenavaden, včasih celo lakoničen in vizualen. Tega v sodobnem filmu ne vidimo več pogosto, ker je humor večinoma dialoški. Recimo v filmih Jacquesa Tatija lahko uživamo v vizualnem humorju. Mizanscena, scenografija in kostumografija so zame ključni pri ustvarjanju humorja.
Poleg tega svoje like rad postavljam v nenavadne situacije iz vsakdanjega življenja, ki jih vsi poznamo. Nepomembne podrobnosti v naših vsakodnevnih odnosih se lahko prelevijo v velike absurdnosti. Skandinavski film in britansko črno komedijo prevevata temačnost in neposrednost. In prav to želim doseči.«
BERNHARD WENGER, režiser in scenarist filma

Avstrijski režiser Bernhard Wenger se je rodil leta 1992 v Salzburgu. Živi in ustvarja na Dunaju, kjer je študiral režijo na Dunajski filmski akademiji. Rad ustvarja s subtilnim, nenavadnim in izrazito vizualnim humorjem. Njegov kratki Excuse Me, I’m Looking for the Ping-pong Room and My Girlfriend je prejel avstrijsko filmsko nagrado 2019, poleg tega pa osvojil še več kot 40 drugih nagrad in bil izbran na več kot 120 festivalov. Pav je Bernhardov prvi celovečerni film, ki ga je razvijal v okviru rezidence Cinéfondation na filmskem festivalu v Cannesu leta 2020.