iz prve roke

»Sedela sem v svojem stanovanju v Brooklynu v New Yorku, pisala šolski projekt in poslušala televizijsko oddajo s Kosova. Neka ženska je pripovedovala, kako je dobila vozniško dovoljenje in kako jo je vsa vas obrekovala, da je osramotila svojo družino. Najprej sem mislila, da gre za šalo. Zgodba je bila hkrati smešna, žalostna, mučna in navdihujoča. Fahrije Hoti, vdova in mati dveh otrok, je morala nekaj narediti, če je hotela preživeti – in tudi je. Pridobila je vozniško dovoljenje in si našla delo. Vsi so nasprotovali, a je vztrajala. Nekega dne je odprla majhno podjetje, v katerem je zaposlila druge vdove, in zdaj proizvaja vloženo zelenjavo, ki jo prodajajo po vsem Kosovu.
Poleg tega, da sem tudi sama ženska in mati, sta me pritegnili njena volja in moč: ne le da preživi, ampak da doseže nekaj velikega in se nikoli ne ozira nazaj. Njena pozitivnost in energija sta navdušujoči. Na filmsko platno sem hotela prenesti močan, barvit ženski lik; protagonistko, ki bi jo moralo videti tako kosovsko kot širše občinstvo. /…/ Fahrije je bil film všeč. Rekla je: ‘Upodobila si me točno takšno, kakršna sem bila, veliko trenutkov je točno takšnih, kot sem jih doživela, le trpela sem veliko bolj. To je zelo dobra zgodba in upam, da bo imela uspešno pot, da jo bo videl ves svet, saj ne gre le zame, pač pa za zgodbo številnih kosovskih žensk. Svet mora videti, kaj smo doživele.’«
– Blerta Basholli

o avtorju

Režiserka Blerta Basholli v svojih delih raziskuje družbena in spolna vprašanja na rodnem Kosovu. Kot študentka Tisch School of the Arts je štiri leta preživela v New Yorku, leta 2011 pa se je vrnila na Kosovo. Njeni kratki filmi so bili prikazani na številnih uglednih festivalih, med drugim v Sarajevu in Rotterdamu. Panj je režiserkin celovečerni prvenec.