Kot v sanjah tavamo skozi film, po katerem nas kot nekakšna Šeherezada nežno vodi pripovedovalka. Vsakdanji trenutki so enako pomembni kot zgodovinski dogodki: mlada ljubimca lebdita nad Kölnom, razdejanim od vojne; na poti na rojstnodnevno zabavo se oče v silovitem dežju ustavi, da bi hčerki zavezal vezalke; tri dekleta veselo poplesujejo pred kavarno …

Švedski mojster Roy Andersson naniza neskončno, brezčasno zgodbo o absurdnosti in krhkosti našega obstoja. Film – hkrati oda in žalostinka – je refleksija o človeškem življenju v vsej njegovi lepoti in krutosti, veličastnosti in banalnosti. Nagrada za najboljšo režijo v Benetkah.