intervju z režiserko

Na polno! je nastajal dvanajst let. Kako ste dobili idejo, da posnamete priredbo istoimenskega romana, ki ga je napisal francoski pisatelj Mikaël Ollivier?

Pred trinajstimi leti sem iskala snov za celovečerni film, ko mi je v roke prišla ta knjiga. Takoj sem vedela, da želim Benovo zgodbo preliti v lutkovno animacijo, še posebej zaradi moje hčerke, ki sem ji brala to knjigo. Takrat ni bilo veliko navdihujočih, duhovitih in privlačnih filmov za starejše otroke. To se je z leti spremenilo, hčerka je odrastla, meni pa je bila Benova zgodba še vedno všeč. Vedno sem se vračala k njej. Zelo sem vesela, da sem končno lahko po njej posnela 2D stop animacijo.

Glavni lik je najstnik Ben, ki ima rad kuhanje in glasbo, a se spopada z odvečno težo. Ko se zaljubi v sošolko Klaro, vidi v svoji teži problem, zato se odloči shujšati. Kaj vam je pri njem najbolj všeč in kako se njegov lik razvija skozi film?

Njegovo zgodbo vidim kot potovanje od otroštva do odraslosti in odpoved otroškemu telesu. Spozna svoje napake in spodrsljaje ter sprejme ukrepe, kako jih odpraviti. Ben me zabava s svojo bistroumnostjo, duhovitostjo, pogledom na življenje in kako se zna šaliti na svoj račun.

Katere teme v filmu so za vas najpomembnejše?

Da pustiš otroštvo za sabo, se sprejmeš, sprejmeš pravega sebe, se naučiš sprejemati svoje napake in najdeš moč, da jih popraviš.

Na katere ovire ste naleteli med snemanjem filma?

Snemanje ni šlo brez težav, vendar je bilo veliko lažje kot same priprave. Trajalo je 120 tednov in je bilo lepa izkušnja za vse vpletene. Najtežje je bilo ljudi prepričati, da je to prava snov za animirani film.

Zakaj ste se odločili Benovo zgodbo prikazati s stop animacijo in njegovo domišljijo z 2D?

Animacija lutk se mi je zdela najprimernejša že od začetka. Z njo sem lažje povedala, kaj se dogaja v Benu. Lahko sem pretiravala ter bila duhovita in lahkotna. Lažje sem prikazala čustva in notranja stanja. Prepleta stop in 2D animacije nisem izbrala le zaradi pestrosti, ampak ker sem želela pokazati kontrast med Benovim zunanjim in notranjim svetom. Združitev dveh vizualnih svetov se mi je zato zdela prava odločitev.

Kako ste določili vizualno podobo filma, videz likov oziroma njihovih lutk?

Iskanje pravega videza za Bena je bilo kar zahtevno. Moral je biti privlačen, čeprav je debel. Želela sem ostati zvesta temu, da se dobro počuti v svoji koži, in da pritisk zaradi teže čuti zaradi drugih.

Zanimiva je tudi glasbena dramaturgija filma – pesmi, ki jih je zložil in odigral Ben s svojo skupino, izvirna glasba, pesmi drugih izvajalcev na soundtracku. Kako ste ustvarili oziroma izbrali glasbo?

Benove pesmi so bile zaradi sinhronizacije napisane pred snemanjem. Pogosto so del zgodbe, napisal pa jih je Jiří Macháček, znani češki pevec. Da bomo v filmu uporabili več pesmi, smo se odločili med snemanjem. Skladatelj Michal Novinski je predlagal, da bi bolj poudarili Benovo ljubezen do glasbe. Zelo sem vesela, da smo ga poslušali.

Na polno! je češko-slovaško-francoska koprodukcija. Kako je bilo delo razdeljeno med državami in kdo so bili vaši najtesnejši sodelavci?

Snemanje je potekalo v zelo sproščenem vzdušju v studiu Barletta v Pragi, kjer so sodelovali animatorji iz Češke, Slovaške in Francije. Večji del scenografije ter vse lutke in rekvizite so izdelali v Pragi, nekaj scenografije pa na Slovaškem. V Bratislavi sem sodelovala z montažerjem Matejem Benešem in skladateljem Michalom Novinskim. 2D animacijo so naredili pozneje v Franciji.

Zakaj bi si morali ogledati film Na polno!?

Odrasli se bodo spomnili svojih najstniških let, mlajši pa bodo globlje spoznali, kar doživljajo. Upam, da se bodo skozi Benov pogled znali spoprijeti s težavami, v katerih se morda počutijo osamljene.

o avtorici

Kristina Dufková (1978) je režiserka, animatorka in umetnica. Med letoma 1993 in 1997 je obiskovala praško gimnazijo Jan Neruda. Študirala je animacijo na Fakulteti za film in televizijo Akademije za uprizoritvene umetnosti v Pragi, kjer je tudi diplomirala. Na polno! je njen prvi celovečerni film. Za svoj animirani kratkometražec Usnula jsem (2008) je leta 2009 prejela nagrado za najboljši animirani film na AniFestu in pozneje objavila istoimensko knjigo. Njeno delo odlikujeta odlična animacija in vizualna stilizacija. Pri svojem umetniškem delu združuje svet otrok in odraslih.