Tretji svet
Treći svijet
scenarij in režija Arsen Oremović, Hrvaška, 2025
TRETJI SVET
Treći svijet
scenarij in režija Arsen Oremović, Hrvaška, 2025
sinposis
Tretji svet je več kot le dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. Je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih – Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film s pronicljivimi uvidi, ponovnim studijskim srečanjem in živahnim arhivskim gradivom razkriva, kako je skupna naklonjenost magiji vsakdanjega življenja združila nasprotna umetniška svetova in ustvarila tretjega.
Haustor
Haustor je bil hrvaška rock skupina, ki je med letoma 1979 in 1990 delovala v Zagrebu. Ustanovila sta jo pevec, kitarist in avtor glasbe Darko Rundek ter basist in avtor Srđan Sacher, ki sta od leta 1977 sodelovala v skupini Komuna.
Rundkove izkušnje z gledališko režijo in občutek za performans (kabarejski elementi, mimika) ter Sacherjeva akademska izobrazba iz arheologije in etnologije so ustvarile prepoznavno umetniško identiteto skupine Haustor.
Skupina je postala prepoznavna po edinstveni mešanici žanrov – reggaeja, skaja, afrobeata in postpunka –, ki sta jo dopolnjevala močna pihalna sekcija (saksofon, pozavna) ter preplet referenc na gledališče, vizualno umetnost in literaturo. Njihove zgodnje pesmi, zlasti Moja prva ljubav, so ujele duh časa in izstopale v nastajajočem novovalovskem gibanju na Hrvaškem in v nekdanji Jugoslaviji.
Pesem Moja prva ljubav, ki jo je napisal Sacher, je postala ena najbolj znanih uspešnic jugoslovanskega novega vala v osemdesetih letih. Zaradi njene priljubljenosti so jo izbrali med
deset glasbenih točk, ki so predstavljale Hrvaško na uradni slovesnosti ob vstopu v Evropsko unijo leta 2013.
Prvi album Haustor (1981) je nastal v sodelovanju s producentom Huseinom Hasanefendićem. Na njem so bile pesmi Mijenjam se, Radio in Duhovi. Naslednji album Treći svijet (1984) je bil že ambiciozen slogovni premik, z vplivi latinskoameriške glasbe, reggaeja, postpunka in popa.
Čeprav ob izidu ni požel večjega priznanja, danes velja za enega ključnih dosežkov v zgodovini jugoslovanskega rocka.
Po Sacherjevem odhodu leta 1985 je Rundek nadaljeval kot vodja skupine in ustvaril albuma Bolero (1985) in Tajni grad (1988). Pesmi, kot so Ena, Šejn, Šal od svile in Ula ulala, so postale zimzelene uspešnice, ki združujejo dostopnost in umetniško ambicijo.
Haustor ostaja ena najbolj inovativnih skupin jugoslovanskega novega vala, ki je prepletala urbani rock, folklorne vplive, strip, film in gledališče. Njena zapuščina še danes navdihuje umetnike in občinstvo po vsej regiji, njeno delo pa velja za enega od temeljev kulturnega undergrounda.
Ime Haustor izhaja iz nemških besed Haus in Tor (hiša in vrata), izraz, ki se v Zagrebu in drugih srednjeevropskih mestih uporablja za obokan, pokrit prehod, ki vodi z ulice skozi stanovanjsko stavbo na notranje dvorišče. To ni le fizičen prostor, ampak tudi metafora prehoda, slojevitosti urbanega življenja in skritega sveta za pročeljem – vsega, kar odseva tudi duh skupine.
režiser o filmu
Že od samega začetka smo si tako protagonista kot jaz želeli izogniti konvencionalnemu
biografskemu filmu. Želel sem ustvariti film o njuni estetski in umetniški viziji, ki se najbolje razkriva skozi vse, kar ju je oblikovalo in kar se je na koncu strnilo v kultni album Tretji svet, katerega pot, od začetnega nerazumevanja do statusa enega najpomembnejših albumov jugoslovanskega rocka, je sama po sebi filmska zgodba.
Njuna glasba je za tiste, ki slišijo več kot samo zvok. In njuna besedila so za tiste, ki razumejo več kot samo besede. Ta film ni samo za tiste, ki so odraščali ob Haustorju, ampak tudi za tiste, ki šele odkrivajo gonilno silo umetnosti in ustvarjalnosti.
Upam, da bo film gledalce spodbudil, da se spomnijo svojega »tretjega sveta«, kraja, kjer se vsakdanja resničnost preobraža v nekaj, o čemer je vredno sanjati.
Arsen Oremović
Arsen Oremović (1966) je diplomiral iz filmske in televizijske režije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. 25 let je delal kot novinar, urednik in filmski kritik pri Večernjem listu, enem vodilnih hrvaških časopisov.
Njegov režijski prvenec, dokumentarec V zakonu s švicarjem (2013), je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel nagrado za človekove pravice in veliko nagrado na Vukovarskem filmskem festivalu.
Sledili so mu odmevni dokumentarci Sudar u dvorcu (2014, International Music Award USA), Tak kak je (2017) in drugi.
Leta 2022 je posnel prvi celovečerni igrani film Glava velike ribe, ki je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za najboljšo igralko in zlati orion za najboljšega igralca. Je tudi avtor več priznanih dokumentarnih serij, med katerimi so Nesreća (tri sezone), Hrvatsko ratno zrakoplovstvo – Postanak (2023) in Klasična glazba za svaki dan (2024).
avtorji
sodelujejo DARKO RUNDEK SRĐAN SAHER SRĐAN GULIĆ DAMIR PRICA CAPRI
ZORAN ZAJEC ZEXA ŽELJKO BRODARIĆ JAPPA SANDA HRŽIĆ SINIŠA ŠKARICA
direktor fotografije MARINKO MARINKIĆ montaža ARSEN OREMOVIĆ glasba HAUSTOR
obdelava slike TOMISLAV STOJANOVIĆ – ECLECTICA oblikovanje zvoka DAMIR
RONČEVIĆ scenarij in režija ARSEN OREMOVIĆ producenti IVAN MALOČA EMIL
TEDESCHI
