izjava režiserja

Skrivnost ptic pevk je družinski celovečerni film in je narejen v tehniki kolažne animacije ali izrezanke. Namenjen je gledalcem, starejšim od šestih let. Zgodba je postavljena v današnji čas, na podeželje, v ospredju pa je raziskovanje dveh otrok, devetletne Lučke in enajstletnega Jana. Oba junaka svojo dogodivščino pripovedujeta igrivo, v slogu priljubljene serije Pet prijateljev, pri čemer podeželsko okolje in arheologija kraja tvorita ozadje zgodbe.

Film se loteva občutljivih tem družinske zgodovine in medgeneracijskih odnosov ter jih skozi zgodbo o družini in njenih skrivnostih obravnava z občutkom in izvirnostjo. Pripoved se začne v realističnem tonu, nato pa postopno pridobi pravljični pridih, pri čemer uporablja simbole in kode, značilne za ta slog. Lov na zaklad in čarobnost, ki jo prinašajo sinički in druge živali, počasi preoblikujeta resničnost in film pretanjeno prežameta s fantazijo. 

Scenarij je zgrajen okoli Lučke. Ker sem se odločil, da bom zgodbo pripovedoval skozi njene oči in v njenem ritmu, v sedanjosti, se pojavi v vsakem prizoru. Ves čas ji sledimo in z njo doživljamo vsa njena srečanja, čustva, sanje in odkritja. Taka pripovedna struktura ustvari intenzivno bližino z mlado junakinjo, hkrati pa jo približa gledalcu. Odločil sem se za linearno pripoved brez časovnih preskokov, da bi bil film čim bolj razumljiv tudi najmlajšemu občinstvu.

Zgodba se vrti okoli odnosa med mamo in hčerko, Karlo in Lučko, ter njunega odnosa do
družinskih korenin. Obe sta na poti iskanja. Karla ga odraža ssvojim delom arheologinje, Lučka pa s prizadevanjem, da bi razpletla družinsko skrivnost. Ker sta si zelo različni, je različna tudi njuna pot, da bi bolje razumeli svojo preteklost in se z njo soočili. Njuni poti se počasi združita in pripeljeta do odkritja istega zaklada – zgodbe o njunem izvoru. Zaradi tega morata Karla in oče popraviti skrhan odnos, kar sem skušal prikazati na čim bolj natančen in občutljiv način. Da bi pozornost gledalcev ohranil skozi celoten film, sem uporabil različne vizualne namige, ki jih vabijo k sodelovanju pri sestavljanju te nenavadne in skrivnostne družinske zgodbe.

Prijateljstvo med Lučko in Janom je rdeča nit filma, saj sta glavna junaka zgodbe. Jan, ki je nekoliko starejši, Lučki posreduje vse znanje, ki ga je pridobil v vasi ali doma. Njun odnos je vse bolj podoben siničkama v filmu.

 Lučkine sanje členijo pripoved in ponujajo podobe iz namišljene preteklosti. Te simbolne prizore poustvarja iz različnih odkritij med svojo pustolovščino. V vsakem od teh prizorov je fizično prisotna, kot da bi se dogajali pred njenimi očmi. Vsake sanje tako postanejo preplet preteklih in sedanjih izkušenj.

Družinska zgodovina je tema, ki jo v svojih scenarijih in filmih najpogosteje raziskujem. Želja, da bi otrokom pomagal bolje razumeti njihovo zgodovino in identiteto, je bila vedno v središču mojega ustvarjanja. To verjetno izhaja iz tega, da so mojo mamo zapustili že v ranem otroštvu. Zelo sem si prizadeval, da bi mi povedala, kar ve o svojem izvoru, a o tem ni želela govoriti. Prav pomanjkanje informacij o njeni zgodovini (in posledično tudi o moji) je v meni vzbudilo potrebo po pripovedovanju zgodb. Ker nimam lastne družinske zgodbe, sem si izmislil druge, ki se – ironično – vse vrtijo okoli otrok.

 Družinsko ozadje je oblikovalo mojo celotno kariero, animacija pa je najboljši način za
posredovanje mojih zgodb. Začel sem kot ilustrator, nato pa sem se posvetil pisanju scenarijev in raziskovanju, kako so temo zapuščenosti obravnavali in posredovali mladim gledalcem filmi, knjige, miti, legende in pravljice. Moja družinska zgodovina in delo na področju animiranih filmov za otroke me spodbujata, da to občutljivo temo raziskujem še danes.
Antoine Lanciaux