Izjava režiserke Kaouther Ben Hania

22. julija 2025 je Kaouther Ben Hania o svojem novem filmu Glas Hind Radžab in njegovi uvrstitvi v tekmovalni program Beneškega filmskega festivala povedala:
»Zelo sem počaščena, da so Glas Hind Radžab izbrali v tekmovalni program letošnjega Beneškega filmskega festivala. Iz srca se zahvaljujem Albertu Barberi in celotnemu upravnemu odboru, da so filmu posvetili tako pozornost. Projekt je od samega začetka spremljala izjemno živa in močna energija. Odkar ustvarjam, si nisem nikoli mislila, da je mogoče film ustvariti od začetka do konca v le dvanajstih mesecih.
Začelo se je, ko sem bila sredi oskarjevske kampanje za Štiri hčere in sem se psihično pripravljala, da končno začnem predprodukcijo filma, ki sem ga pisala deset let. Nato se je med prestopom na losangeleškem letališču vse spremenilo. Slišala sem zvočni posnetek klica na pomoč Hind Radžab. Do takrat se je njen glas že razširil po internetu.
V hipu sta me preplavila občutek nemoči in globoka žalost. Čutila sem, kako mi je dobesedno spodneslo tla pod nogami. Nisem več mogla nadaljevati načrtovanega dela.
Poklicala sem Rdeči polmesec in jih prosila za cel posnetek. Dolg je bil 70 minut in globoko pretresljiv. Ko sem ga poslušala, sem spoznala, da moram pustiti vse drugo in posneti ta film. Dolgo sem se pogovarjala s Hindino mamo in ljudmi na drugi strani tega klica, ki so skušali pomagati punčki. Poslušala sem jih, jokala in pisala. Nato sem po njihovih pričevanjih napisala zgodbo in jo prepletla z resničnim posnetkom Hindinega glasu, da bi ustvarila film, ki se dogaja samo na enem kraju, medtem ko nasilje ostane zunaj kadra. To je bila zavestna odločitev. Nasilne podobe so tako ali tako povsod: na naših zaslonih, družbenih omrežjih in telefonih.Želela sem osvetliti nevidno: čakanje, strah in neznosno tišino v trenutkih, ko pomoč ne pride. Včasih je tisto, česar ne vidimo, grozljivejše od tega, kar vidimo. Sporočilo tega filma je zelo preprosto, hkrati pa se v njem skriva nekaj globoko nedoumljivega. Ne morem sprejeti sveta, v katerem otrok prosi za pomoč, pa nihče ne pride. Za to bolečino in poraz smo vsi odgovorni. Zgodba ne govori samo o Gazi, ampak odraža univerzalno gorje. Verjamem, da je fikcija (zlasti ko črpa iz preverjenih, bolečih in resničnih dogodkov) najmočnejše orodje kinematografije, močnejše od hrupa aktualnih novic ali zamaknjenosti drsenja po zaslonu. Film lahko ohrani spomin. Film se lahko upre pozabi. Naj se glas Hind Radžab sliši.«

o režiserki

Kaouther Ben Hania ves čas premika meje med fikcijo in dokumentarcem. Njen zadnji film Štiri hčere je bil po predstavitvi v tekmovalnem programu festivala v Cannesu nominiran za oskarja za najboljši dokumentarni film. Prejel je številne prestižne nagrade, pravice za njegovo predvajanje pa so prodali v več kot 40 držav. Njen prejšnji film Mož, ki je prodal svojo kožo je bil leta 2021 nominiran za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni film.
Vsi njeni filmi so bili premierno prikazani na uglednih festivalih, med drugim v Cannesu, Benetkah, na AFI, v Los Angelesu, v Locarnu, na IDFA in Hot Docs v Torontu. Glas Hind Radžab je njen šesti film.
FILMOGRAFIJA: Rezilo Tunisa (2014), Zajnab sovraži sneg (2016), Lepotica in zveri (2017), Mož, ki je prodal svojo kožo (2020), Štiri hčere (2023).

odzivi

»Izjemno močan film /…/ ki takoj seže do srca.« Sheri Linden, THE HOLLYWOOD REPORTER

»Nežna in pretresljiva elegija.« Sophie Monks Kaufman, INDIEWIRE

»Film, ki bo sprožil številne razprave /…/ Prepriča s svojo aktualnostjo in neposrednostjo.«
Wendy Ide, SCREENDAILY

»Najpomembnejši in najbolj nepogrešljiv film desetletja.«
Yasmine Kandil, AWARDS WATCH

»Silovita in čustvena drama /…/ brezkompromisno in pretresljivo filmsko delo. Obvezen ogled za politike in odločevalce.«
Kevin Maher, THE TIMES

»Glas Hind Radžab /…/ je nepopustljiv in brez kančka senzacionalizma /…/ humanistični biser, ki si nedvomno zasluži najvišje festivalsko priznanje.«
Radhika Seth, VOGUE

»Mogočen prikaz človečnosti, ki je je v tem času vedno manj. /…/ S svojo silovitostjo kar prikuje pred zaslon.«
Josh Parham, NEXT BEST PICTURE

»Filmski presežek z vrhunsko igro, izjemno fotografijo in izostrenim vizualnim občutkom z redko videno udarnostjo.«
Leila Latif, LITTLE WHITE LIES