Fotograf

o filmu

Ulični fotograf, ki ga gospodovalna babica priganja k poroki, prepriča plaho dekle iz premožnejše družine, da se izdaja za njegovo zaročenko. Kljub velikim kulturnim razlikam se par zbliža, nepričakovano prijateljstvo pa obrne na glavo njun pogled na svet.

Film Ritesha Batre (Okus po ljubezni) je nežna, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja.

izjave kritikov

»Potrpežljivi gledalci, naklonjeni globoko občutenim filmom, ki si vzamejo čas (v dobrem smislu), da povedo majhno, človeško, domačo zgodbo, bodo v Fotografu Ritesha Batre našli očarljivo in vznemirljivo popotovanje.«
– Gary Goldstein, Los Angeles Times

»/…/ enigmatično premišljevanje o naključnih srečanjih in neizrečenih besedah.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Ko na koncu filma lika zapuščata kino, eden od njiju reče: ‘Te filmske zgodbe so danes vse enake.’ Že mogoče, da so zgodbe enake, a čudovito je videti film, ki najde nov način, kako jih povedati.«
– Nell Minow, RogerEbert.com

»Fotograf je film sprave; lika ne iščeta le sorodne duše, najti skušata tudi ravnotežje med tradicijo in modernostjo, med družino in lastnimi željami, med podobo in resničnostjo. Morda zgodba res zveni predvidljivo, a Batra se izogne žanrskim klišejem, banalnim šalam in razkazovanju čustev ter namesto tega ustvari razmišljujoč film, osredotočen na notranja življenja protagonistov.«
– Joe Blessing, The Playlist

»Že res, da je Fotograf staromoden film s predvidljivim razpletom, a njegova obrtniška plat je brezhibna, igralski nastopi so zadržani in všečni, poleg tega pa je nekaj razorožujočega v Batrovem toplem pogledu na svet, njegovi veri v človeka in zdravilno moč ljubezni. /…/ V teh mračnih, nemirnih časih je včasih v uteho in zadovoljstvo gledati, kako se dobre stvari dogajajo dobrim ljudem.«
– Ian Freer, Empire

»Nežen, meditativen, poetičen film.«
– Anupama Chopra, Film Companion

»Zgodbo, ki na papirju morda deluje obrabljeno in trapasto, Batra spremeni v čudovit film, prežet z vzdušjem nežne melanholije.«
– Caryn James, The Hollywood Reporter

»Fotograf presega običajne portrete mesta, kjer domuje Bollywood. To je ljubezensko pismo Mumbaju, oda njegovim preprostim užitkom.«
– Aparita Bhandari, Paste

nagrade

Sundance (svetovna premiera); Berlinale; Liffe

napovednik

fotografije

podatki o filmu

FOTOGRAF
Photograph

Ritesh Batra / Indija, Nemčija, ZDA / 2019 / 110 min

režija Ritesh Batra, scenarij Ritesh Batra, fotografija Ben Kutchins, Timothy Gillis, montaža John F. Lyons, glasba Peter Raeburn, produkcija Ritesh Batra, Viola Fügen, Neil Kopp, Michel Merkt, Vincent Savino, Anish Savjani, Michael Weber, igrajo Nawazuddin Siddiqui, Sanya Malhotra

o avtorju

Ritesh Batra (rojen leta 1979 v Mumbaju) je za svoj celovečerni prvenec Okus po ljubezni (2013), predvajan tudi v Kinodvoru, poleg številnih drugih priznanj prejel nagrado občinstva na Tednu kritike v Cannesu. Sledila sta filma Our Souls at Night (2017) z Robertom Redfordom in Jane Fonda ter The Sense of an Ending (2017) z Jimom Broadbentom in Charlotte Rampling. Fotograf, ki smo si ga lahko ogledali tudi na zadnjem Liffu, je režiserjev četrti celovečerec.

»Situacija v Indiji je danes res zanimiva. Ko sem odraščal – in verjetno stoletja pred tem –, so ljudje vedno postavljali družino na prvo mesto. Šele nedavno so začeli razmišljati o sebi kot o posameznikih in ne zgolj kot o članih družine. To je postal eden osrednjih konfliktov v sodobni indijski družbi. /…/ Navdihnili so me osladni bollywoodski muzikali, ki sem jih v Indiji gledal kot otrok. Večinoma je šlo za nekakšne priredbe Shakespearjeve Ukročene trmoglavke in zgodba se je običajno vrtela okoli revnega fanta, ki je bil recimo avtomehanik, in vročekrvnega bogatega dekleta. /…/ Pomislil sem: kaj če bi vzel to idejo in jo spremenil v nekaj bolj resničnega in organskega? /…/ Najboljši filmi so zabavni, z vsaj enim prizorom, ki gledalca pošteno nasmeje, hkrati pa primerno romantični. To je bil tudi moj cilj, a namesto tipične melodrame sem si zamislil zelo realistično zgodbo o ljudeh, ki živijo v današnjem Mumbaju. /…/ Film govori o hrepenenju; hrepenenju po drugem času, po drugačnem življenju, po drugačnih možnostih. /…/ Ti liki bi bili bolj srečni v nekem drugem času: ko je bilo življenje bolj preprosto, ko je čas tekel počasneje. Naš digitalni svet je postal neobvladljiv, vse se dogaja tako hitro. Upam, da se bo ljudem, ki si bodo film prišli ogledat v kinodvorano, čas malce upočasnil. /…/ Mislim, da filmi ne bi smeli končati svojega življenja v kinematografih. Gledalci bi jih morali vzeti s seboj domov. O njih bi morali razmišljati tudi po zaključni špici. Upam, da bodo ljudje vzeli ta film s seboj domov.«
– Ritesh Batra